Koliko elektrike porabi toplotna črpalka za sanitarno vodo v praksi?

Priprava tople sanitarne vode predstavlja med 15 in 25 odstotki celotne porabe energije v povprečnem slovenskem gospodinjstvu. Z naraščanjem cen energentov se vse več lastnikov hiš in stanovanj sprašuje, koliko elektrike porabi toplotna črpalka za sanitarno vodo ter ali je zamenjava klasičnega električnega grelnika (bojlerja) finančno upravičena. Sanitarna toplotna črpalka deluje po načelu termodinamičnega cikla, pri čemer večino energije za ogrevanje vode črpa iz okoliškega zraka, elektriko pa uporablja predvsem za pogon kompresorja. V nadaljevanju predstavljamo konkretne izračune, dejavnike učinkovitosti in primerjave stroškov v slovenskih razmerah.

Povprečna poraba elektrike glede na število oseb

Povprečna oseba v gospodinjstvu porabi med 40 in 50 litrov tople vode na dan (pri temperaturi med 45 °C in 50 °C). Za segrevanje te količine vode je na osebo dnevno potrebnih približno 2,0 do 2,5 kWh toplotne energije. Ker imajo sodobne sanitarne toplotne črpalke povprečno letno grelno število (COP) med 2,8 in 3,5, toplotna črpalka za vsako porabljeno kilovatno uro elektrike proizvede okoli 3 kWh toplote.

• 1 do 2 osebi: približno 450 do 600 kWh električne energije na leto (prostornina zalogovnika 150–200 l).
• 3 do 4 osebe: približno 900 do 1.200 kWh električne energije na leto (prostornina zalogovnika 200–300 l).
• 5 ali več oseb: približno 1.300 do 1.700 kWh električne energije na leto (prostornina zalogovnika 300 l ali več).

Pri povprečni ceni električne energije v Sloveniji (okoli 0,18 do 0,20 EUR/kWh z vsemi dajatvami in omrežnino v letu 2024) štiričlansko gospodinjstvo za delovanje sanitarne toplotne črpalke odšteje približno 180 do 240 EUR letno.

Primerjava: Sanitarna toplotna črpalka proti električnemu bojlerju

Za lažjo predstavo o prihrankih primerjajmo porabo štiričlanskega gospodinjstva, ki letno potrebuje približno 3.200 kWh toplotne energije za segrevanje sanitarne vode:

• Klasični električni bojler: deluje z izkoristkom blizu 1 (COP = 1). Za 3.200 kWh toplote porabi 3.200 kWh elektrike, kar pri ceni 0,19 EUR/kWh pomeni približno 608 EUR letnega stroška.
• Sanitarna toplotna črpalka: ob povprečnem letnem COP = 3,0 porabi za enako količino tople vode le okoli 1.066 kWh elektrike, kar znese približno 202 EUR letnega stroška.
• Letni prihranek: približno 400 EUR vsako leto samo na račun priprave tople vode.

Zaradi tovrstne razlike se naložba v kakovostno sanitarno toplotno črpalko običajno povrne v 4 do 6 letih, ob koriščenju nepovratnih sredstev Eko sklada pa je vračilna doba še krajša.

Dejavniki, ki vplivajo na dejansko porabo elektrike

Dejanska poraba sanitarne toplotne črpalke lahko odstopa od teoretičnih izračunov zaradi več tehničnih in bivalnih parametrov:

• Temperatura vstopnega zraka: Črpalka, ki zajema zrak iz neogrevane kleti ali kurilnice (kjer je temperatura skozi vse leto med 10 °C in 15 °C), deluje stabilneje in z višjim izkoristkom kot naprava, ki pozimi črpa zunanji zrak pri -5 °C.
• Nastavljena temperatura vode: Optimalna nastavitev temperature sanitarne vode je med 48 °C in 52 °C. Vsaka stopinja nad 55 °C znatno zniža grelno število in prisili kompresor v delovanje z večjo obremenitvijo ali celo vklopi pomožni električni grelec.
• Cirkulacijski vod: Če imate vgrajeno obtočno črpalko za takojšen dotok tople vode do oddaljenih pip brez ustreznega krmiljenja ali časovnika, lahko toplotne izgube skozi neizolirane cevi povečajo porabo elektrike tudi za 30 %.
• Protilegionelni program: Avtomatsko tedensko pregrevanje vode na 60–65 °C za uničevanje bakterij porabi nekaj dodatne elektrike, saj v zadnji fazi pogosto pomaga vgrajen električni grelec.

Vodenje zraka in povezava z ostalimi sistemi v hiši

Sanitarno toplotno črpalko lahko namestimo tako, da zajema in izpihuje zrak v istem prostoru (npr. shrambi ali kleti), s čimer prostor prijetno razvlažuje in rahlo hladi. Če prostora ne želimo hladiti, izvedemo cevno vodenje zraka navzven ali pa zajemamo zavržen zrak iz servisnih prostorov.

V sodobnih nizkoenergijskih in pasivnih hišah se namesto ločene sanitarne toplotne črpalke pogosto vgrajujejo celoviti sistemi, kot so švedske toplotne črpalke Qvantum z integrirano pripravo sanitarne vode ali povezava s centralnim prezračevanjem z rekuperacijo Flexit. V takšnih primerih centralna toplotna črpalka preko prenosnika toplote pripravlja vodo še učinkoviteje, z manjšo skupno priključno močjo in optimalno rabo električne energije.

Subvencije Eko sklada in nakupni vidik

Eko sklad za nakup in vgradnjo energijsko učinkovitih toplotnih črpalk za sanitarno vodo občasno ponuja nepovratne finančne spodbude. Za pridobitev subvencije mora naprava dosegati predpisano minimalno sezonsko učinkovitost oziroma ustrezen energijski razred (običajno A+ ali višje).

Pri izbiri naprave bodite pozorni na kakovost vgrajenega zalogovnika (emajlirana pločevina z magnezijevo anodo ali nerjaveče jeklo), raven hrupa (še posebej, če je črpalka v bližini bivalnih prostorov) ter možnost preprostega programiranja časovnih intervalov, s katerimi lahko delovanje prilagodite cenejši tarifi elektrike ali proizvodnji lastne sončne elektrarne.