Prezračevalni sistem za stanovanje brez posegov v fasado

Sodoben prezračevalni sistem za stanovanje je ključen za zagotavljanje primerne ravni kisika, odvajanje odvečne vlage in preprečevanje nastanka plesni, zlasti po zamenjavi stavbnega pohištva z zrakotesnimi okni. V večstanovanjskih stavbah pa se lastniki pogosto soočijo z resno oviro: posegi v zunanji toplotni ovoj stavbe so pravno in tehnično omejeni. Vrtanje odprtin premera 160 mm ali več neposredno skozi ulično fasado namreč posega v skupne dele stavbe, kar zahteva visoko soglasje etažnih lastnikov, lahko izniči garancijo na novo fasado ali pa je prepovedano zaradi spomeniškega varstva. Kljub temu obstajajo preizkušene inženirske rešitve, ki omogočajo učinkovito mehansko prezračevanje z rekuperacijo toplote brez vidnih ali nedovoljenih prebojev fasade.

Pravne in tehnične omejitve prebojev fasade v večstanovanjskih stavbah

Skladno s Stanovanjskim zakonom (SZ-1) zunanji zidovi in fasadni ovoj spadajo med skupne dele večstanovanjske stavbe. Vsak preboj fasade za namen zajema ali izpiha zraka pomeni poseg v skupno lastnino. To v praksi pomeni:

• Potrebo po pridobitvi soglasja etažnih lastnikov (praviloma več kot 50 % ali celo 75 % po solastniških deležih, odvisno od narave posega).
• Tveganje za prekinitev veljavnosti sistemske garancije izvajalca fasade, če je bila stavba pred kratkim energijsko sanirana.
• Stroge prepovedi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) v mestnih jedrih, kjer rešetke na ulični fasadi niso dovoljene.
• Potencialne težave z zamakanjem ali toplotnimi mostovi ob nestrokovni zatesnitvi preboja na zunanji strani.

Alternativne poti za zajem in izpust zraka

Za delovanje prezračevanja z vračanjem toplote potrebujemo dve zračni poti: zajem zunanjega svežega zraka in izpust zavrženega zraka. Če zunanji zid ni na voljo za neposreden preboj, se uporabljajo naslednje tehnične alternative:

• Izpeljava skozi okensko špaleto: Uporaba ploščatih prezračevalnih kanalov, ki se speljejo ob oknu in zaključijo z diskretno rešetko v sami špaleti oziroma ob roletni omarici. Fasadno platno ostane nedotaknjeno, rešetka pa je s tal skoraj nevidna.
• Preboj skozi steno lože ali balkona: Stene znotraj zaprtih lož ali pod balkonskimi nadstreški pogosto niso del primarne ulične fasade in omogočajo lažjo izvedbo ter manjšo vizualno izpostavljenost.
• Uporaba opuščenih prezračevalnih ali dimniških jaškov: Starejši bloki imajo pogosto vertikalne gravitacijske jaške v kopalnicah in kuhinjah. V primeru ustreznega preseka in tesnosti se lahko jašek izkoristi za izpust odpadnega zraka nad streho objekta.
• Povezava preko slepega okenskega elementa ali nadsvetlobe: Pri menjavi oken se del zasteklitve nadomesti z izoliranim sendvič panelom, skozi katerega se izvedejo rešetke za dovod in odvod zraka brez poseganja v zidove.

Izbira ustreznega prezračevalnega sistema: Centralni ali lokalni?

Odločitev med centralno in lokalno rešitvijo je odvisna od tlorisa stanovanja, višine stropov in razpoložljivih poti za zračne kanale.

Kompaktni centralni prezračevalni sistemi z rekuperacijo (kot so naprave Flexit serije Nordic) predstavljajo optimalno rešitev za celovito obnovo zraka. Enota se običajno namesti v kopalnico, utility, shrambo ali v spuščen strop na hodniku. Iz ene točke se zrak preko ploščatih kanalov (višine le 50 mm) v spuščenem stropu ali estrihu razpihuje v bivalne prostore (dnevna soba, spalnice) ter odsesava iz umazanih prostorov (kuhinja, kopalnica, WC). Za celotno stanovanje sta potrebna le dva zunanja priključka, ki ju lahko usmerimo v jašek ali preko lože.

Lokalni rekuperatorji so alternativa za posamezne prostore, vendar zahtevajo preboj zunanje stene za vsako enoto posebej. Pri omejitvah na fasadi je njihova uporaba omejena na prostore z dostopom do balkona ali z možnostjo izvedbe kanala skozi špaleto.

Kakovost zraka, energijska bilanca in raven hrupa

Vgradnja rekuperacije v stanovanje bistveno izboljša bivalno ugodje v primerjavi z občasnim odpiranjem oken. Visokoučinkoviti rotacijski ali entalpijski toplotni prenosniki vračajo med 80 in 85 % toplote odpadnega zraka nazaj v dovedeni zrak. Pri zunanji temperaturi -5 °C in notranji 21 °C to pomeni vpih zraka s temperaturo okoli 16 do 17 °C brez dodatnega dogrevanja.

Poleg toplotnega izkoristka centralni sistemi omogočajo vgradnjo filtrov razreda ePM1 (F7), ki zadržijo do 70 % drobnih delcev PM2.5 in cvetnega prahu, kar je bistveno za stanovanja v urbanih središčih ob prometnicah. Pri pravilnem dimenzioniranju zračnih hitrosti (pod 2,5 m/s v kanalih) in vgradnji dušilcev zvoka je delovanje sistema v bivalnih prostorih neslišno (pod 25 dB(A)).

Pogoji za pridobitev subvencije Eko sklada

Eko sklad ponuja nepovratne finančne spodbude za vgradnjo prezračevalnih sistemov z vračanjem toplote v stanovanjih. Za pridobitev subvencije mora naprava izpolnjevati določene tehnične pogoje:

• Toplotni izkoristek rekuperacije toplote mora znašati vsaj 80 % pri centralnih napravah.
• Specifična vhodna moč ventilatorjev (SPI) mora biti znotraj mejnih vrednosti razpisa (običajno pod 0,30 W/(m³/h)).
• Vgradnjo mora opraviti usposobljen izvajalec z izdajo računa in potrdila o uravnoteženju pretokov zraka.

Subvencija lahko pokrije do 20 % priznanih stroškov naložbe oziroma do določenega fiksnega zneska na enoto, kar znatno zniža začetno investicijo, ki se običajno giblje med 3.500 in 6.500 EUR za celotno stanovanje, odvisno od zahtevnosti razvoda in izbrane naprave.