Prezračevalni sistem za stanovanje brez posegov v fasado

Kadar se lastniki večstanovanjskih enot odločijo za izboljšanje kakovosti bivanja in odpravo težav z vlago, je prva ovira pogosto pridobivanje soglasij solastnikov ali omejitve spomeniškega varstva. Sodoben prezračevalni sistem za stanovanje z vračanjem toplote (rekuperacijo) je mogoče strokovno načrtovati in izvesti tudi v primerih, ko preboji skozi zunanji toplotni ovoj stavbe niso dovoljeni. Rešitve temeljijo na izkoriščanju obstoječih prezračevalnih jaškov, integraciji zračnih poti v stavbno pohištvo ter diskretnih zajemih zraka prek balkonov ali lož.

Pravne in tehnične omejitve pri prebojih zunanjih zidov

V večstanovanjskih stavbah zunanji zidovi predstavljajo skupne dele stavbe. V skladu s Stanovanjskim zakonom (SZ-1) vsak poseg v zunanji ovoj – vključno z diamantnim vrtanjem odprtin premera 160 mm za posamezne lokalne enote – zahteva soglasje etažnih lastnikov. Poleg pravnih postopkov obstajajo tudi tehnična tveganja:

• Morebitna izguba garancije na novo izvedeni kontaktni fasadi stavbe.
• Nevarnost poškodbe armature v armiranobetonskih vezeh ali prekladah.
• Prepoved posegov na stavbah, ki so vpisane v register nepremične kulturne dediščine.
• Estetska neenotnost zunanjega videza objekta zaradi nameščanja posameznih fasadnih rešetk.

Uporaba obstoječih vertikalnih prezračevalnih jaškov

Večina večstanovanjskih stavb v Sloveniji razpolaga z vertikalnimi jaški za naravno prezračevanje sanitarij in kuhinj. Ti kanali predstavljajo odlično traso za vodenje zraka pri vgradnji kompaktnega centralnega rekuperatorja:

• Izraba obstoječega jaška za odvod odpadnega zraka nad streho, kar popolnoma odpravi potrebo po fasadni rešetki za izpih.
• Vgradnja dvocevnega sistema: če dimenzije jaška to dopuščajo, se skozi jašek položi ločena izolirana cev za dovod svežega zraka iz nivoja strehe ali podstrešja.
• Namestitev kompaktne stropne enote (kot so naprave Flexit Nordic), ki se montira v spuščeni strop kopalnice ali hodnika in se neposredno priključi na vertikalni vod.

Pri izvedbi prek obstoječih jaškov je ključnega pomena vgradnja certificiranih požarnih loput in nepovratnih zapor, ki preprečujejo širjenje požara ter prenos vonjav in hrupa med posameznimi nadstropji.

Zajem in izpih zraka prek okenskih sklopov

Kadar vertikalni jaški niso na voljo ali nimajo zadostnega preseka, se zračni kanali lahko speljejo skozi stavbno pohištvo. Ker okna pripadajo posamezni stanovanjski enoti, ti posegi ne vplivajo na skupne konstrukcijske dele stavbe.

Najpogostejša rešitev je zamenjava manjšega dela fiksne zasteklitve z visoko izoliranim sendvič panelom v barvi okenskega okvirja. V ta panel se vgradita rešetki za dovod in odvod zraka. Druga možnost je uporaba razširitvenih profilov (nadokensko ali obstransko) pri načrtovani menjavi oken, kjer se prezračevalni kanali skrijejo v profil oziroma v omarico za zunanja senčila. Ta pristop je povsem reverzibilen in ne pušča trajnih posledic na nosilni konstrukciji.

Vodenje kanalov prek balkonov in lož

Balkoni in zaprte lože ponujajo tehnični prostor za neopazno namestitev rešetk. Ker gre za delno umaknjene površine, odprtine niso neposredno izpostavljene vetrnemu tlaku in ne kvarijo uličnega videza objekta.

Izstopni in vstopni kanali se lahko speljejo skozi stranske nenosilne elemente lože ali prek spodnje plošče. Od tam se zrak po stanovanju razporedi s ploščatimi prezračevalnimi kanali debeline le 50 mm, ki se enostavno skrijejo v suhomontažni spuščeni strop ali dekorativne mavčne škatle ob robovih prostorov.

Energetska bilanca in subvencija Eko sklada

Centralni prezračevalni sistem z vračanjem toplote v stanovanju velikosti 70 m² izmenja med 70 in 120 m³ zraka na uro. Visoko učinkoviti toplotni prenosniki z izkoristkom nad 85 % omogočajo, da se zunanji zrak pri temperaturi -5 °C s pomočjo odpadnega zraka brez dodatnega grelca segreje na več kot 16 °C. S tem se letna raba energije za ogrevanje zmanjša za 15 do 25 kWh/m².

Investicijo v prezračevanje z rekuperacijo podpira Eko sklad. Za pridobitev nepovratnih sredstev (ki običajno znašajo do 20 % priznanih stroškov naložbe) mora vgrajena naprava izpolnjevati stroge tehnične pogoje glede toplotnega izkoristka in specifične vhodne moči ventilatorjev (SPI pod 0,25 W/(m³/h)). Za pravilno uveljavljanje subvencije mora celoten sistem vgraditi usposobljen izvajalec, ki pripravi ustrezno merilno poročilo o pretokih zraka.