Toplotna črpalka za staro hišo — kdaj se splača in kaj je treba prilagoditi

Med lastniki starejših hiš je še vedno razširjeno prepričanje, da toplotna črpalka deluje samo v novogradnji s talnim ogrevanjem. V praksi smo v Sloveniji zamenjali veliko oljnih kotlov v hišah iz sedemdesetih in osemdesetih let — brez menjave radiatorjev in brez nove fasade.

Kaj odloča: temperatura dvižnega voda, ne letnica gradnje

Odločilno vprašanje ni, kako stara je hiša, temveč pri kateri temperaturi vode jo lahko ogrejemo v najhladnejšem dnevu. Če hiša shaja s 55 °C, je toplotna črpalka ekonomsko zanimiva. Če potrebuje 70 °C, je najprej smiselno zamenjati nekaj podhranjenih radiatorjev ali dodati izolacijo podstrešja.

Preprost test, ki ga naredite sami

• Ob temperaturi okoli 0 °C zunaj znižajte temperaturo kotla na 55 °C.
• Pustite tako delovati dva do tri dni in spremljajte, ali hiša ostane topla.
• Zabeležite prostore, ki se ne ogrejejo — tam je grelno telo premajhno.
• Če hiša drži temperaturo, je zamenjava kotla s toplotno črpalko neposredno izvedljiva.

Visokotemperaturna izvedba za obstoječe radiatorje

Kjer razvoda ni smiselno spreminjati, uporabimo visokotemperaturno toplotno črpalko Qvantum, ki doseže visoke temperature brez pomoči električnega grelca. Menja se le kurilna naprava, cevi in radiatorji ostanejo na svojem mestu, dela pa so končana v enem do dveh dneh.

Kakšen prihranek je realen

Pri prehodu s kurilnega olja na toplotno črpalko v starejši hiši običajno vidimo znižanje stroška ogrevanja za 50–65 %. Pri prehodu z drv je prihranek manjši v denarju, a velik v udobju, ker ni več nalaganja in kurilnice.

Trije ukrepi, ki se povrnejo hitreje od nove fasade

• Izolacija podstrešja — največje razmerje med učinkom in stroškom.
• Hidravlično uravnoteženje radiatorjev in nove termostatske glave.
• Zamenjava dveh do treh premajhnih radiatorjev v najhladnejših prostorih.